|
Paul Davies: ZLATOLASKINA UGANKA - VESOLJE PO MERI ČLOVEKA
Redna cena z DDV: 30,90 €
Obseg: 304 strani
Format: 16 x 23,5 cm
Datum izida: 2010
Jezik: slovenski
Vezava: broširana
Prevedel: Andrej Guštin
Paul Davies se v Zlatolaskini uganki dotika nekaterih temeljnih kozmoloških vprašanj, ki človeštvu že od nekdaj burijo domišljijo in kratijo spanec. Še več; kot se za uganko spodobi, je to knjiga vprašanj, zasoljenih z osupljivimi spoznanji:
● Zakaj je naš planet – v primerjavi z bližnjo soseščino v Osončju – tako neverjetno primeren za vznik, razvoj in razcvet življenja v nepopisno bogastvo biotske raznovrstnosti?
● Kaj dela naš svet tako ›privlačen‹, da smo se na njem kot vršiček na drevesu življenja razvili ljudje – ki od nekdaj pogledujemo kvišku, kjer iščemo svojega stvarnika ali hrepenimo po odgovorih iz vrtoglavih globin vesolja?
● Ali smo Zemljani le srečni dobitniki na vsevesoljski loteriji ali pa je enako ›kombinacijo‹ zadelo še veliko drugih veliko drugačnih svetov v nepremerljivih prostranstvih vesolja in sploh vsega?
To je knjiga o fini uglašenosti vesolja ter njegovi primernosti za obstoj in ohranjanje življenja. Davies nam razgrne paleto različnih vrst vesolj ›tam zunaj‹; v času odpotuje nazaj do najzgodnejšega možnega trenutka in nam prikaže nastajanje vsega – snovi, energije –, pri čemer nam živo ponazori, kako malo je na vsaki stopnji razvoja (našega) vesolja manjkalo, da nas nikoli ne bi bilo in si tudi nikoli ne bi postavljali takih vprašanj. Zlatolaskina uganka je zgodovina vesolja od njegovega rojstva do smrti – in nazaj; pred nami se zvrstijo mnoga presenetljiva spoznanja, vsa po vrsti pa s figo v žepu mahajo s svojim večnim zakaj.
Taka vprašanja nezmotljivo vodijo tudi k eni najglobljih ugank človeštva: obstoju in naravi boga kot tvorca fizične stvarnosti ter končnemu smislu ali namenu vsega. Paul Davies tudi z ubiranjem teh strun ne ostane dolžnik niti najzahtevnejšim bralcem, ki jih zanima, kaj, kako in odkod.
Paul Davies (1946), britanski teoretski fizik, je mednarodno priznan kozmolog, astrobiolog in pisec znanstvene literature. Za njim je že bogata akademska kariera na več univerzah v Veliki Britaniji, Avstraliji in ZDA, danes pa je profesor na Državni univerzi v Arizoni in predstojnik tamkajšnjega Inštituta za raziskovanje temeljnih konceptov znanosti (Beyond). Leta 2005 je postal vodja novoustanovljene Znanstvene in tehnološke delovne skupine pri projektih SETI.
Za svoje plodovito znanstveno delo (kvantna teorija polja v ukrivljenem prostorčasu, astrobiologija, izvor življenja, usoda vesolja ipd.) ter publicistično dejavnost (več kot 20 strokovnih in poljudnostrokovnih knjig) je prejel več nagrad, med njimi Kelvinovo medaljo londonskega Fizikalnega inštituta (2001) in Faradayevo nagrado Kraljeve družbe (2002), nagrado Eureka v Avstraliji, že leta 1995 pa Templetonovo nagrado v ZDA. Njemu v čast so asteroid 1992 OG preimenovali v 6870 Pauldavies. |
