|
Alenka Rebula: GLOBINE, KI SO NAS RODILE
Redna cena z DDV: 17,90 €
Obseg: 306 strani
Format: 14,5 x 22 cm
Datum izida: 2011
Jezik: slovenski
Vezava: trda
Vsakokrat, ko se občutljiv odrasli človek zazre v oči majhnega otroka, začuti, da se tiho premaknejo globine, v katerih spi spomin.
Očarajo nas zavzetost, pronicljivo vživetje in dialektika - razpostavljanje nasprotij, logika krožne vzročnosti in neredko prav biblična dikcija. Avtorica se izrecno zavzema najprej za notranje samoprečiščenje vzgojiteljev, šele nato za spreminjanje postopkov ravnanja z otrokom. "Otroci nas vabijo v prerojenje."
Občudovanja vredno delo, za katerega bi želel, da bi ga prebirale generacije staršev in vzgojiteljev, da bi znali omogočiti naravno dozorevanje.
V svojem pisanju je avtorica objektivna, neprizanesljiva in zahtevna - nič olepševanja in izmikanj - stvari, tudi tragične, poimenuje z njihovimi pravimi imeni. Je stroga in stvarna, vendar čuteča, prizadeta in zavzeta. S tem nadvse jasno odgovori vsem, ki v imenu pravice do drugačnosti zagovarjajo vsakršno vzgojno poljubnost.
(Dr. Blaž Mesec)
RECENZIJA MANCE KOŠIR:
'Globine, ki so nas rodile' je knjiga za potovanje skozi pomembna obdobja odraščanja, od (pred)rojstva naprej, ki slika otroštvo plastično in sočutno zato, da bomo znali vzgajati, predvsem pa zato, da bomo najprej sami vzgojeni; si očistili srce in si umili oči. Saj drugače svojih otrok ne moremo zares videti in ne objeti lastne notranje deklice ali dečka. Alenka nas spodbuja, naj ne pričakujemo, da nas bodo starši, ki so nas prizadeli, zmogli uslišati in potešiti. Toda mi lahko odklonimo grenko dediščino, sprejmemo svojo bol in se potolažimo. Takrat se težka veriga razklene in svobodni prestopimo v odpuščanje, zaupanje in razbremenjeno srečanje s svetom.
Nase vzamemo srečno dolžnost, da odkrijemo ljubezen, ki je nismo prejeli, poiščemo ljudi, ki so nas pripravljeni učiti, ter zasejemo olajšanje namesto bolečine. To je najtežja in najpomembnejša naloga našega življenja. Zato bi morala postati knjiga 'Globine, ki so nas rodile' brevir sleherne družine, vsakega odraslega človeka. Podpišem z dušo in telesom, kar zapisuje ljuba Alenka Rebula na koncu svojega predgovora: "Nič ni izgubljeno, nikoli ni prepozno, vsak dan je pravi, da v sebi rešimo otroka, ki še upa ... In v tihih valovih se bo vrnilo življenje."
|
